Mat 26 | SlvZNZ | STEP | Ko je Jezus dokončal ta govor, je rekel svojim učencem:

Matthew 26

Jezusa naj bi umorili

(Marko 14,1-2; Luka 22,1-2; Janez 11,47-53)

1 Ko je Jezus dokončal ta govor, je rekel svojim učencem: 2 “Kot veste, se pojutrišnjem začenja velikonočni praznik. Tedaj bodo izročili Sina človekovega ljudstvu, da ga pribijejo na križ.” 3 Prav tedaj so veliki duhovniki in voditelji ljudstva imeli v palači velikega duhovnika Kajfe posvet. 4 Dogovarjali so se, kako naj bi Jezusa naskrivaj ujeli in umorili. 5 Jasno jim je bilo, da se to vsekakor ne sme zgoditi na velikonočni praznik, da ne bi prišlo do nemirov med ljudstvom.

Premoženje za Jezusa

(Marko 14,3-9; Janez 12,1-8)

6 Jezus je bil v Betaniji gost pri Simonu, ki je bil nekoč gobav. 7 Med obedom je vstopila neka žena. V rokah je imela posodo z dragocenim oljem, s katerim mu je mazilila glavo. 8 – 9 Učenci so se razburjali: “To olje je vredno celo premoženje. Bolje bi bilo, ko bi ga prodali in denar razdelili ubogim. To je prava potrata!” 10 Ko je Jezus opazil, da se jezijo, je dejal: “Zakaj kritizirate to ženo? Saj je vendar storila nekaj dobrega zame. 11 Vedno boste imeli dovolj revežev okrog sebe, jaz pa ne bom več dolgo med vami. 12 S tem, da me je pomazilila z oljem, je pravzaprav pripravila moje telo za pogreb. 13 Vsepovsod po svetu, kjer bodo oznanjevali to sporočilo o rešitvi, bodo pripovedovali tudi o njej in o tem, kar je storila zame.”

Izdaja

(Marko 14,10-11; Luka 22,3-6)

14 Potem je odšel eden izmed dvanajsterih učencev, Juda Iškarijot, k velikim duhovnikom 15 in jih vprašal: “Koliko mi daste, če vam izdam Jezusa?” Obljubili so mu trideset srebrnikov. 16 Poslej je Juda iskal primerno priložnost, da bi izdal Jezusa.

Jezus z učenci pri velikonočni večerji

(Marko 14,12-21; Luka 22,7-14.21-23)

17 Prvi dan prazničnega tedna, na dan nekvašenega kruha, ^{▼▼2. Mojzesova 12,18-20.} so prišli učenci k Jezusu in ga vprašali: “Kje naj pripravimo za nas velikonočno večerjo?” 18 Odgovoril je: “Pojdite v mesto k temu in temu – povedal jim je ime – in mu recite: Naš učitelj pravi: ‘Moj čas je prišel. S svojimi učenci bi rad v tej hiši jedel velikonočno večerjo.’ ” 19 Učenci so storili, kot jim je naročil in pripravili večerjo.

20 Zvečer tega dne je sedel Jezus z dvanajsterimi učenci pri jedi. 21 Medtem ko so jedli, je dejal: “Eden izmed vas me bo izdal!” 22 Prestrašen je vsak izmed njih vprašal: “Ali sem to jaz?” 23 Jezus je odgovoril: “Tisti je, ki pomaka z menoj kruh v skledi. 24 Sin človekov sicer mora umreti, kakor so preroki napovedali, toda gorje izdajalcu! Bolje bi mu bilo, da se ni nikoli rodil.” 25 Juda je vprašal: “Učitelj, saj ne misliš, da sem to jaz?” Jezus mu je odgovoril: “Prav ti si!”

(Marko 14,22-26; Luka 22,19-20; 1. Korinčanom 11,23-25)

26 Med večerjo je Jezus vzel kos kruha, zahvalil se je Bogu, razlomil je kruh in ga podal učencem z besedami: “Vzemite in jejte, to je moje telo.” 27 Nato je vzel kozarec z vinom, zahvalil se je in ga dal učencem z besedami: “Pijte vsi iz njega! 28 To je moja kri, s katero je zapečatena nova zaveza med Bogom in ljudmi. Prelita bo zato, da bi vam bili odpuščeni grehi. 29 Povem vam, da poslej ne bom več pil vina do tistega dne, ko ga bom spet pil skupaj z vami v kraljestvu mojega Očeta.” 30 Potem ko so odpeli zahvalno pesem, so odšli na Oljsko goro.

Jezus svari Petra

(Marko 14,27-31; Luka 22,31-34; Janez 13,36-38)

31 Spotoma je Jezus rekel svojim učencem: “To noč me boste vsi zapustili, kajti takole piše:

‘Čredi bom vzel pastirja
in ovce se bodo razbežale.’ ^{▼▼Zaharija 13,7.}
32 Po vstajenju pa bom šel pred vami v Galilejo.” 33 Potem je Peter dejal: “Če bi te tudi vsi zapustili, se name lahko zaneseš!” 34 Jezus pa mu je odgovoril: “Povem ti: Še preden bo zapel petelin to noč, boš trikrat trdil, da me ne poznaš.” 35 “Tudi če bi moral umreti, ne bi storil tega!” je trdil Peter. Prav tako so govorili tudi ostali učenci.

Borba v molitvi

(Marko 14,32.42; Luka 22,39-46; Janez 18,1)

36 Potem je odšel Jezus z njimi v vrt, ki se imenuje Getsemani. “Sedite tukaj in me počakajte!” je prosil učence. “Šel bom nekoliko dalje in molil.” 37 S seboj je vzel Petra in oba Zebedejeva sinova – Jakoba in Janeza – in prevzela ga je žalost 38 ter jim je dejal: “Breme, ki ga moram nositi, me je skoraj strlo. ^{▼▼V izvirniku: Žalostna je moja duša do smrti …} Ostanite pri meni in ne pustite me samega.” 39 Potem, ko je odšel še nekaj korakov dalje, se je vrgel na zemljo in molil: “Oče moj, če je mogoče, me obvaruj tega trpljenja! ^{▼▼V izvirniku: … naj gre ta kelih (trpljenja) mimo mene.} Toda ne moja volja, temveč tvoja volja naj se zgodi.” 40 Potem se je vrnil k trem učencem in videl, da so zaspali. Zbudil je Petra in dejal: “Ali niste mogli bedeti z menoj vsaj eno uro? 41 Bedite in molite, da vas preizkušnja ne bi premagala. Vem, da želite to, kar je najboljše, toda s svojo močjo tega ne morete doseči.” 42 Še enkrat jih je pustil same, da bi molil: “Moj Oče, tudi če ni mogoče, da se izognem temu trpljenju, sem pripravljen izpolniti tvojo voljo!” 43 Ko se je vrnil, je videl, da učenci spet spijo. Oči so se jim enostavno zatisnile od utrujenosti. 44 Odšel je in še tretjič molil z enakimi besedami. 45 Potem se je vrnil k učencem in dejal: “Ali spite in počivate? Zbudite se, drugič boste počivali! Zdaj bodo izdali Sina človekovega v roke ljudem. 46 Vstanite, pojdimo! Izdajalec je že tu!”

Jezusa ujamejo

(Marko 14,43-50; Luka 22,47-53; Janez 18,3-11)

47 Ko je Jezus še govoril, je prišel Juda, eden izmed njegovih učencev, skupaj z drugimi možmi, ki so jih poslali veliki duhovniki in voditelji ljudstva. Bili so oboroženi z meči in palicami. 48 Juda se je sporazumel z njimi: “Mož, ki ga bom poljubil, on je! Njega zgrabite!” 49 Juda je šel proti Jezusu in dejal: “Bodi pozdravljen, učitelj!” Potem ga je poljubil. 50 Jezus ga je pogledal: “Prijatelj! Kaj delaš?” ^{▼▼V izvirniku: Čemu si prišel?} Vojaki so ga takoj zgrabili. 51 Eden izmed učencev je potegnil svoj meč in odsekal vojaku velikega duhovnika uho. 52 Jezus pa mu je zapovedal: “Vtakni meč nazaj v nožnico. Kdor ravna nasilno, bo nasilno tudi umrl. 53 Ali ti ni jasno, da bi lahko prosil Očeta, naj mi pošlje več kot dvanajst legij angelov, da bi me varovali? Takoj bi mi jih poslal. 54 Toda, kako bi se potem moglo zgoditi to, kar je napovedano v Svetem pismu? Vse se mora tako zgoditi!” 55 Potem se je Jezus obrnil k vojakom: “Ali sem tak zločinec, da ste prišli nadme z meči in palicami, da bi me prijeli? Vsak dan sem javno govoril v templju, pa niste ničesar ukrenili zoper mene! 56 Vendar se je tudi to zgodilo, da bi se izpolnilo, kar so napovedali preroki.” Prestrašeni so ga vsi učenci zapustili in zbežali.

Zasliševanje

(Marko 14,53-65; Luka 22,54-55.63-71; Janez 18,12-14.19-24)

57 Jezusa so odpeljali v hišo velikega duhovnika Kajfe, kjer so se zbrali verski učitelji in voditelji ljudstva. 58 V varni razdalji je šel Peter za njim vse do notranjega dvorišča palače. Vstopil je in sedel k stražarjem, da bi opazoval, kaj se bo zgodilo z Jezusom.

59 Tu so se zbrali veliki duhovniki in ves sodni zbor. Iskali so priče, ki naj bi z lažnimi izjavami okrivile Jezusa, da bi ga lahko obsodili na smrt. 60 Našli so nekaj ljudi, ki so bili pripravljeni to storiti. Toda njihove izjave so si nasprotovale. 61 Končno sta dva moža izjavila: “Ta človek je trdil: ‘Božji tempelj lahko podrem in v treh dneh spet postavim.’ ” 62 Potem je vstal veliki duhovnik in vprašal Jezusa: “Kaj pa praviš ti na to? Ali si rekel to ali nisi?” ^{▼▼V izvirniku: Nič ne odgovoriš? Kaj pričajo ti zoper tebe?} 63 Vendar je Jezus molčal. Veliki duhovnik je na to dejal: “Pred živim Bogom te zaklinjam: Povej nam, če si Kristus, Božji Sin?”

64 “Da,” je odgovoril Jezus, “in poslej boste videli Sina človekovega, da sedi Bogu z desne strani in da ponovno prihaja na nebeških oblakih.” 65 Razburjen je veliki duhovnik raztrgal svojo obleko in zaklical: “To je bogokletje! Le zakaj naj bi iskali še več prič? Saj ste sami slišali bogokletje! 66 Kakšno kazen zasluži?” Zaklicali so: “Na smrt ga je treba obsoditi!” 67 Pljuvali so Jezusu v obraz, tepli so ga s pestmi in ga zasmehovali: 68 “Na, ti, Mesija! Saj si vendar prerok! Povej, kdo te je udaril!”

Peter zataji Jezusa

(Marko 14,66-72; Luka 22,56-62; Janez 18,15-18.25-27)

69 Peter je bil še vedno na dvorišču. Tedaj je pristopilo neko dekle in dejalo: “Saj si bil tudi ti z Jezusom, s tem Galilejcem!” 70 Peter pa je glasno zanikal: “Ne vem, kaj hočeš!” 71 Potem, ko je odšel od tod, ga je opazilo neko drugo dekle in dejalo tistim, ki so stali naokrog: “Tudi on je bil skupaj s tem Jezusom iz Nazareta!” 72 Peter pa je spet trdil, tokrat celo s prisego: “Tega človeka sploh ne poznam!” 73 Malo potem je prišlo nekaj ljudi, ki so stali na dvorišču in ti so rekli Petru: “Seveda! Ti si tudi eden izmed njegovih prijateljev! Tvoje narečje te izdaja.” 74 Potem se je začel Peter zaklinjati in prisegati: “Nikoli nisem videl tega človeka!” V tem trenutku je zapel petelin 75 in Peter se je spomnil besed, ki jih je rekel Jezus: “Preden bo zapel petelin, me boš trikrat zatajil.” Peter je odšel ven in je ves obupan jokal.